Življenje z depresijo – osebna izkušnja

Z depresijo sem se prvič srečala, ko sem bila stara 23 let. Sočasno sem se spopadala tudi z obsesivno kompulzivno motnjo, vendar pa bom o njej pisala malo kasneje.

Pred prvo epizodo sem bila polna življenja, rada sem uživala in imela sem veliko prijateljev. Spomnim se koliko sem se presmejala. Nobene skrbi ni bilo na tem svetu. Potem pa so se stvari spremenile. V bistvu sploh ne vem kdaj, ampak počasi se je vse spremenilo. Žalost je postala spremljevalni del mojega življenja. Sploh ne vem kdaj sem se zaprla sama vase, za prijatelje nisem imela več ne volje ne moči, vse je bilo temno in negativno. Edino kar sem si želela je bilo spati in spati. Stanovanje sem imela zanemarjeno, za pospravljanje nisem imela energije, bila sem samo doma, veselje, ki sem ga včasih občutila pa je bil samo še spomin. Čustva, ampak samo negativna, so bila tako zelo močna. Spomnim se joka, neprestanega joka. Še vedno se spomnim parih trenutkov ko sem se zavedala kako zelo močna je depresija in v kakšnem primežu me ima.