tina_predstavitev_edited.png

as. Martina Vajs,
mag. pth., gestalt psihoterapevtka

Tisoč milj dolgo potovanje
se začne z enim samim korakom.
Lao Ce

PSIHOTERAPIJA.png

Martina Vajs je magistra psihoterapevtske znanosti in geštalt psihoterapevtka z večletnimi izkušnjami na področju individualne in skupinske psihoterapije.

Je članica Slovenskega društva za gestalt psihoterapijo (SLOGES), ki deluje pod okriljem Slovenske krovne zveze za psihoterapijo (SKZP) in Evropske zveze za gestalt terapijo (EAGT), ki je članica Evropske zveze za psihoterapijo (EAP). Trenutno dela z mladostniki in odraslimi v svoji zasebni psihoterapevtski praksi v Radljah ob Dravi.

Leta 2009 se je vpisala na Univerzo Sigmunda Freuda v Ljubljani (SFU Ljubljana) z željo, da pridobi boljši vpogled v psihofizično delovanje posameznika. Že takrat so jo zanimale predvsem teme s področja travme, psihosomatike in razvojne psihologije. Te tematike je uspešno vključila v svojo diplomsko nalogo in leta 2014 študij iz psihoterapevtske znanosti uspešno zaključila.

Vzporedno s študijem se je izobraževala iz geštalt psihoterapije na dunajskem inštitutu IGWien in štiriletni trening leta 2017 tudi uspešno zaključila. Že v začetku svoje prakse je pod supervizijo delala s skupinami in posamezniki. V obdobju med januarjem 2014 in junijem 2017 je izvajala skupinske in individualne terapije ter delavnice na Centru za osebno rast in psihoterapijo (CORP) v Ljubljani ter kasneje s temi nadaljevala v svoji zasebni praksi v Ljubljani in Radljah ob Dravi.

Po končani diplomi se je vpisala na podiplomski študij na SFU Ljubljana. Njeno delo je bilo vse bolj usmerjeno v delo s klienti. Skozi poglabljanje v psihosomatiko je začela raziskovati aleksitimijo in s tega področja leta 2019 tudi uspešno magistrirala.

Poleg rednega psihoterapevtskega dela je asistentka na Fakulteti za uporabne in družbene študije v Novi Gorici in v Ljubljani ter zunanja sodelavka na SFU Ljubljana

 
 

KOMU
JE PROJEKT NAMENJEN

IN ZAKAJ

Projekt je namenjen mladim iz občine Radlje ob Dravi, ki se soočajo s kakršnikoli stiskami, preobremenitvami, izzivi, motnjami in težkimi občutki, ne glede na socialni status. Osnova projekta je povezovanje med mladimi ob skupinski in individualni psihoterapevtski podpori.

 

Trenutno situacijo v kateri so se znašli mladi lahko opišemo iz vidika medsebojnih odnosov kot predvsem (še bolj) odtujeno, pogosto osamljeno in prevečkrat neopremljeno za soočanje s stiskami. Njihova komunikacija je pogosto izražena zgolj skozi socialne medije. Virtualen kanal ne omogoča prave komunikacije ter vpliva na siromašenje besednjaka, ki je tesno povezan z razumevanjem in izražanjem čustev. Zadnje je težava, ki se že leta omenja, v obdobju epidemije pa se je vse le še poglobilo. V našem okolju primanjkuje brezplačne (psiho)terapevtske pomoči, ki bi lahko preventivno delovala v smeri preprečevanja razvoja še hujših stisk, ter zanje nudila takojšnjo psihoterapevtsko obravnavo.

Stiske, ki jih imamo v mislih se nanašajo predvsem na porast oz. bolj izražene anksioznosti, depresije, paničnih napadov, psihosomatike, notranjega nemira, motnje pozornosti in koncentracije, zmedenost in strah kot posledica epidemije (strah pred boleznijo in cepivom ter njunimi stranskimi učinki; pritiski iz strani različnih inštutucij ter nasprotujočih si mnenj ter navodil). Opažamo tudi porast drugih motenj, kot so: motnje hranjenja ter prehranjevanja, razne odvisnosti s pomočjo katerih se mladi skušajo prebijati skozi stiske. Pomembno je tudi prepoznavanje psihopatologije, ki zajema razne oblike psihotičnega spekta, globlje oblike depresije ter samomorilnosti, ki morajo nujno biti obravnavane tudi s strani psihiatra in jih je pri bežnem spoznavanju mladih zopet težko zaznamo. Samo psihoterapevtsko delo pa vključuje tudi prepoznavo naštetih težav in napotitev k drugim oblikam pomoči. Zgodnje odkrivanje deviantnega vedenja, psihiatričnih motenj ter bolezni, obravnave travmatskih izkušenj idr. pa lahko pospeši in pripomore k boljši obravnavi celotne skupnosti mladih v našem okolju.

image0.jpeg

Blažka Garmut,
dipl. m. s., absolventka magistrskega študija “Pomoč z umetnostjo”

Tisoč milj dolgo potovanje
se začne z enim samim korakom.
Lao Ce

Pianistka in pevka z zaključeno srednjo glasbeno izobrazbo, diplomirana medicinska sestra in umetnostna terapevtka (v izobraževanju), absolventka magistrskega študija »Pomoč z umetnostjo« na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Njen pristop temelji na glasovnem izražanju in vokalni terapiji, ki ga dopolnjuje z igranjem na inštrumente, improvizacijo ter prvinami plesno-gibalne in dramske terapije.

Glasbena terapija je klinična praksa, pri kateri uporabljamo glasbo za doseganje ciljev, kot so zmanjšanje stresa, izbolšanje razpoloženja in samoizražanja. Pozitivni učinki glasbene terapije se kažejo na psihološkem, čustvenem, fizičnem, duševnem, kognitivnem in socialnem področju.

Primerna je za vse posameznike, ki se soočajo s stiskami in imajo raznorazne potrebe (fizične, duševne, psihološke, čustvene). Starostnih omejitev ni, pa tudi glasbeno predznanje ni potrebno. Intervencije so ciljno naravnane in vključujejo igranje na glasbila, petje, ples, poslušanje glasbe, lahko tudi skladanje in izvajanje pesmi, ter pogovor.

Untitled-18.png
Zamišljen-Dušan_edited.png